8. dan, Mørsvikbotn – Narvik – Nordkjosbotn – Storslett

Po zajtrku sva se še enkrat ozrla okoli idiličnega ambienta in krenila. Kmalu nad kampom sva iz ceste videla, kateri slap je tako močno bučel. Čedalje več jih je bilo nato ob poti.  Čeprav tukajšnji hribi nimajo neke visoke višine, je pokrajina zelo podobna našim alpam, ali pa Velebitu, ko hkrati gledaš morje in gore. V mestecu Bognes sva se vkrcala na trajekt, ki naju je popeljal preko fjorda v Skarberget. V Narviku sva natankala in nato naprej. V Nordkjosbotnu cesta zavije v zelo lepo mestece Tromso, a midva sva šla naprej, saj sva bila že skoraj pred ciljem. Nato pa je takoj na zečetku naslednjega fjorda (Lyngenfjorden) posijalo sonce in pokrajina je zažarela v vsej svoji lepoti. Hribi s snegom, morje v najlepši barvi in ladjice ter hiške… Bila sva tiho, saj se tega ni dalo komentirati, kako sonce spremeni vse! Do sedaj je bilo vreme bolj naklonjeno oblačnosti in megli, danes pa se je to vse spremenilo. Nekje med mestecem Storslett in Karvik sva med spuščanjem iz prelaza našla jasico, kjer sva prenočila.

Na trajektu.

Eden od visečih mostov (konkretnih!).

Cesta, ki ne rabi komentarja…

Nasproti gora…

… je bila ribiška vasica.