Matej Brezovsek Blog

Kolesarjenje

3. dan: Villach / Beljak – Grosskirchheim

Posted by Matej Brezovšek na 19 julija, 2010

3. dan, Villach / Beljak – Grosskirchheim, 128.24 km, Avs=17,41 km/h, t=7:21:54, Vmax=44,7 km/h

Zjutraj smo jaz in Nemca vstali skupaj in krenili ravno kontra, od koder smo prišli. Onadva preko Korenskega sedla v Slovenijo, jaz pa via »Gloki«. Najprej pa je bilo treba najti tisto kolesarsko pot, katero mi je včeraj omenil tisti gospod, ki me je pospremil v kamp. Po kar nekaj napotkih domačinov sem jo le našel in nadaljeval pot proti Spittalu. Zelo lepa kolesarska pot se je vila ob reki Dravi in vijugala z njo. Prav prijetno je bilo kolesariti med njivami koruze, v jutranji svežini in vse to ob reki. Srečal sem tudi veliko ljudi. Eni so trimčkali, drugi pa kolesarili. Vsi so zelo lepo in vljudno pozdravljali, tako da sem se tega kmalu nalezel. Žal pa se mi je 8 km pred mestom predrla guma na prikolici in potrebno je bilo zavihati rokave in po 15 min sem lahko krenil naprej. V Spittalu malo počitka in malica, potem pa naprej, za Lurnfeld. Tudi z starejšim parom na kolesu sem med počitkom govoril. Gospod redno zahaja v hribe in tudi po Sloveniji je že kolesaril. Pravi, da je kultura voznikov glede kolesarjev pri nas dobra. Jaz pa sem mu povedal izkušnje, kako je kolesariti po Srbiji in kako po švedski, ko sva bila že na tej temi.

Pot me je peljala naprej, po dolini reke Möll, kjer je bila še vedno speljana kolesarska pot. Sicer sem vozil malo kombinirano, saj je kolesarska pot večkrat speljana kam v hrib in cik–cak preko glavne ceste. Malo po glavni in malo po kolesarski. Pokrajina je čudovita; kot pri nas, le da je vse malo večje: vrhovi višji, doline daljše, reke širše… Ljudje pa… kaj bi govoril; zelo prijazni! Ker se pot ves čas vije v bližini reke, si ni problem malo osvežiti noge v sicer mrzli reki. Tako sem do Winklerna počasi prigonil okoli pete popoldan, potem pa naredil načrt za naprej. Malo sem se hotel vzpeti proti ciljnem prelazu, a ne spet preveč. Prvi kamp, katerega sem našel malo za mestom Winklern, je bil praktično brez sence, pa tudi nobene trgovine ni bilo videti. Malo sem še nadaljeval in tako prispel na trenutni cilj. Ker je bila ura že šest, je bila tukajšnja trgovina zaprta, zato sem se okrepčal z dunajcem in pomfrijem kar v restavraciji v kampu. Moram priznati, da čeprav ne igram luksuza, gredo finance proti minusu precej hitreje, kot sem načrtoval. Zanimivo pa je, da tukaj za enake cene kot pri nas, dobite več. Včeraj naprimer, je imel kamp tudi bazen. Po tuširanju in hranjenju pa je sledilo prenočišče. Nastanil sem se poleg prikolice, katere trenutno ne koristi nihče in tako imam vrvice za sušenje oblek in mizo z klopjo. Upam pa, da nihče ne pride jutri! Imajo pa v tem kampu sanitarije med najbolj urejenimi, kjer sem bil do sedaj…

Sonja, Sebastian in jaz, tik preden smo se poslovili.

Kolesarska pot ob reki Dravi.

Viadukt avtoceste za Nemčijo.

Menjava gume.

Osvežitev v reki Möll.

Še en zelo lep odsek kolesarske poti, v okolici Lamnitza.

Pogled na vas Grosskirchheim in tritisočake v ozadju.

V Kampu Zirkenitcer.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: