Matej Brezovsek Blog

Kolesarjenje

18. dan – Švedska (28.07.2009)

Posted by Matej Brezovšek na 29 julija, 2009

18. dan, Stensjön – Borås, 159,98 km, Avs= 18,30 km/h, t= 8:44:52, Vmax= 50,4 km/h

»Dež! Že na vse zgodaj dež!«, me je zjutraj dvignilo pokonci. Najprej je padalo malo, a se je kasneje še okrepilo. »Saj ne more biti res!«, sem si ves čas govoril sam pri sebi, medtem ko sem se vseeno pakiral za na pot. A je ta dež ob pol osmih le ponehal in posijalo je nekaj sonca. Takoj je prišla dobra volja. Franci je prišel nazaj z svežim časopisom in seveda sem ga takoj vzel v roke. Pol strani namenjene samo meni! To! Po zajtrku sem se poslovil še od Dominika, ki je šel na delo, potem pa nazaj na cesto, v smeri Göteborg. Nekaj ljudi me je gledalo iz avtomobilov, eni so mahali, drugi bili nasmejani, saj mi je Franci rekel, da se ta časopis tiska v nakladi 60 tisoč (za celo pokrajino Smaland) in da me bo danes marsikdo prepoznal iz časopisa. Ko sem v mestu Nässjö zavil na glavno cesto proti Jönköpingu, se je začel maraton. Cesta ni bila preveč prometna, a na nekaterih mestih zoožana in nič kaj prijetna, ko je mimo pripeljal kak tovornjak. Vseeno pa sem raje izbral glavno cesto, ker je šla točno v tisto smer, kamor sem bil namenjen. Stranske poti so šle gor in dol in po njih nebi prišel nikamor. V Jönköpingu sem imel prvi postanek vparku in malo prej je bilo mesto Huskvarna, kjer so bile rojene motorne žage, katere poznamo pri nas. Drugače pa izdelujejo še ogromno drugih stvari. V bistvu sta danes Jönköping in Huskvarna že postala prektićno eno mesto. Ko sem iskal pot ven iz mesta, sem sledil tablam za cesto »40«, a so me table peljale na sever in potem nazaj na jug. Tukaj sem nabil nekaj kilometrov več. In nazaj na »cestno bojevanje«. Tokrat z večimi stvarmi. Imel sem večkrat zelo močan veter v prsa, potem pa te dobesedno še premakne, ko mimo pripelje tovornjak. Piko na »i« pa je vso pot dajal še precej razgiban teren, z nešteto vzponi in potem spusti. Naredil sem veliko, veliko višinskih vzponov. Bil sem pravi cestni bojevnik. Nikamor nisem prišel in pot se mi je začela vleči v nedogled. Pa še tu pa tam nekaj kapelj dežja! Komaj sem prigonil do mesta Ulricehamn, kjer je bil prvi kamp. A brez marketa v okolici. Odločil sem se za naprej. Bo že kak kamp naprej. Pa mi je nekdo povedal, da ga pač ni in mi dal namig, kam naj se spravim kampirat v divjino. Bil sem brez zalog, zato tega nisem naredil. Tukaj sem tudi krenil na kolesarsko pot, ki gre vse do mesta Borås. Vmes je bila še od Boga poslana trgovina, kjer sem nabavil zaloge in nato iskal prostor, kjer bom kampiral kar »na divje«, saj je bilo mesto Borås še daleč. A neke v redu lokacije ni bilo. Tukaj je vse premočeno, saj je polno izvirov in to je tudi območje, posejano s tablami, kje vse se da kaj videti. Naravna dediščina, če se lahko tako izrazim. Kam sedaj? Nič, Do Boråsa bom potegnil, tam je kamp in hkratibom bliže cilju, da mi jutri ne bo treba hiteti. Pridem v Borås, a o ni malo mesto in iskanje kampa je trajalo dlje. Vmes pa je mimo mene pripeljal Volvo in možakar je rekel: »Kamo ideš?«. Videl je zastavo na moji prikolici in šel obrnit, da me vpraša. To je bil Sead Jahić, iz Sanskega mosta v Bosni. Dogovorila sva se, da se dobiva v centru, od tam pa mi bo pokazal pot v kamp. V centru ga nisem našel in šel po napotkih v kamp. A me je že čakal tam. Po švedsko se je dogovoril v kampu, potem pa vstrajal, da ga plača on. Ko sem se spakural, pa k njemu domov, na večerjo. Kdo bi si mislil, da bom ta dan večerjal čevapčiče ob pivu!? Z ženo živita tukaj že od leta 1994 in najstarejši sin gre drugo leto tukaj že na študij. Ima še mlajšega sina Harisa. Po večerji pa malo v dnevno sobo in na ogromnem LCD televizorju sem po dolgem času videl SLO3 in SLO1, a na slednjem spet nekaj o korupciji in Šrotu. Rekel sem mu: »Vidiš, to pa je pri nas tisto, vsakodnevno!«, in nasmejal se je, da je tudi pri njih doli enako. Oba z ženo sta mi govorila, kako je tukaj vse urejeno, vse logično in tudi tisto, kar je na začetku izgledalo nelogično, je s časom postalo obratno. Že ko sem s Francijem šel v slaščičarno, mi ni bilo jasno, zakaj je vzel nek listek. To je bilo za čakanje v vrsti, da se pojavi tvoja številka. In to imajo tukaj na veliko mestih, kjer kaj prodajajo ali drugega. Nisem se mogel nehati zahvaljevati, se poslovil od žene, sina in njegovega prijatelja in Sead me je zapeljal nazaj v kamp. Lahko bi prespal tudi pri njih, je rekel, a ravno je preurejal celotno spodnjo etažo. Dela veliko sam, po službi in tako se tukaj prihrani ogromno! Veliko švedov tako dela, kdor pač zna. Drugi za obrtniška dela tukaj plačajo res ogromno. Njemu so za predračun za 6 metrov dolg izkop s cevmi vred zaračunali 250 EUR po metru. Pa vse skupaj ni bilo nič videti. Zaspal sem zadovoljen, kako se je dan iztekel… Jutri pa naprej!

1dez

Ko že zjutraj pada dež…

2raca

Raca.

3stensj

Zbogom Stensjön.

4saab

Trek in Saab.

4znasmeh

Tole je zaigran nasmeh!

5vzponi

Čeprav je za kako uro slabo vreme odšlo, pa so veter in klanci ostali.

6sead

Ko sem v Boråsu srečal Seada

7seaddoma

in potem pri njemu doma.

One Response za “18. dan – Švedska (28.07.2009)”

  1. […] 18. dan (28.07.2009), Stensjön – Borås, 159,98 km […]

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: