13. dan – Poljska (23.07.2009)

13. dan, Szczecin – Šwinoujščie, 98,34 km, Avs= 20,97 km/h, t= 4:18:55, Vmax= 37,5 km/h

Spal sem do osmih proč, kar je bilo do danes mislim da najdlje. Piotr oa še malo dlje. On je zastopnik za neka orodja in dela predvsem za vikende. Včeraj mi je podaril komplet »imbus« kljulčev. Ivogna je očitno zjutraj pred službo pripravila obložene kruhke za zajtrk in malo mi je bilo kar nerodno, ker sta se oba trudila z mano. Piotr me je odpeljal z avtom ven iz mesta, kakih 15 km in potem sva se tam poslovila in krenil sem naprej. Še vedno pa mi je bil v mislih včerajšnji ogled mesta; ne morem ga pozabit. V kraju Stepnica sem imel nekaj počitka, naprej pa sem imel celo veter v hrbet, prvič do sedaj. Šlo je lepo naprej, gladek asfalt in veter skupaj sta mi dala hitrosti do 30 km/h in v Wolin sem prispel že pred tretjo. Ampak skupaj z dežnimi kapljami. Ker sem moral napolniti baterijo v aparatu, sem se tam ustavil v kafiču, poleg majhnega priveza za majhne jadrnice. Ena je imela švedsko zastavo : –) … Pa v želodecc sem vrgel veliko »take away« pizzo za ceno treh EUR; poceni! Do Šwinoujšča sem imel še kakih 30 km. Piotr mi je predlagal, naj si pri Wicki sproti ogledam še muzej bunkerkja in izstrelišč »V–3« (med drugo sv. vojno je na tej lokaciji imela nemška vojska štiri testna izstrelišča za te rakete; usmerjene so bile na severo-vzhod, najverjetneje v morje. Tukaj blizu proti zahodu je tudi znani »Peenemünde«, raziskovalni center za rakete, za katerega sta se 1945 med osvajanjem Evrope Rusija in ZDA potegovale. Posledično so tako ZDA prve prispele na luno. Pa bi kdo mislil, da so Evropo resnično le reševali pred »Rajhom«!?).

»Ura je 23:00, ravno smo krenili iz pristanišča in vse se trese, kot da je potres!«

Potem pa še mali šprint v Świnoujście! Do terminala sem prispel že ob 18h in do vkrcanja je bilo še dovolj časa. Gospa na blagajni mi je rekla, da trajekt s kabino stane 395 zlotov, ko pa sem v menjalnici zamenjal denar in plačal karto, je bila cena 2 EUR višja… Zakaj, ne vem! Želel sem še v bližino centra mesta, a ceste za tja nisem našel. Eden je rekel tja, drugi kontra in ker sem moral še spakirati stvari, sem tako počakal raje na terminalu. Tam pa se je vlilo. Prišel je oblak, sicer lep na pogled, a strupen za tistega, ki ni bil pod streho. Jaz sem na srečo bil, a veter, ki je pihal skozi prehod terminala, je malo zmočil kolo. Nič za to, kmalu je ponehalo! Potem mi je eden od oslužbenecev rekel, naj počakam, da gredo vsa vozila na trajekt, drugi pa, da naj kar grem, 20 min pred vsemi. Ubogal sem slednjega in potem pol ure čakal na rampi. Šel sem v svojo kabino in se oprhal. Med veliko potrebo sem vmes malo spustil vodo in se vstrašil, da mi bo posesalo »tamalega«. WC–ji na trajektu na vso moč sesajo! Na trajektu je vse, kar turist rabi: kino, restavracija, market, drogerija… na kakšno golf igrišče so žal pozabili! Trajekt je nosil ime »Skania«. In tako via Ystad, Švedska! Poleg, v kabini sta bila še dva Poljaka. Z enim sva šla na pivo in celo angleško je znal… prvi Poljak, ki je govoril angleško! Živi pa na Švedskem.

Poslovil sem se od Piotra.

Med vetrnimi elektrarnami.

Most; preko gre cesta za Šwinoujščie.

Izstrelišče za rakete na risbi 

in kar ga je ostalo v naravi.

Veselje, ko sem peljal mimo table Šwinoujščie!

Nad terminal je prišla nevihta.

Med čakanjem, da se vkrcam.

Trajekt “Skania”.

Market na trajektu.