Matej Brezovsek Blog

Kolesarjenje

10. dan – Poljska (20.07.2009)

Posted by Matej Brezovšek na 20 julija, 2009

10. dan, Nowa Sól  – Poźrzadło, 82,33 km, Avs= 17,70 km/h, t= 4:38:59, Vmax= 35,2 km/h

Zjutraj se je kazal lep dan, a ko sem še preveril na spletu vremensko napoved, je bilo napovedano slabo vreme, z nevihtami. Tudi kamor sem pogledal okoli, je bilo odprto. Sonce me je takoj ogrelo in že po nekaj sto metrih sem se slekel. Šel sem mimo mesta Zielona Góra, saj nisem želel izgubljati časa skozenj. To mi je bilo kasneje žal, ko je cesta v vasi Str. Kisielen zavila levo in z vsakim metrom postajala slabša. Kmalu je bila podlaga tlakovana, a tokrat s kamni in povrhu še spolzka. Praktično nevozna za moje kolo. Vozil sem raje ob strani, kjer pa je bilo polno sviža, skritega med travo. Platišča so se kmalu prekrila z drobnimi zrncami in zavore so bile tako zapacane, da skoraj niso več nič prijele. Samo roškljanje jih je bilo, oprijema pa nič. Tako sem, delno navzdol, počasi »cijazil« naprej. Dvkrat mi je celo vzelo nadzor nad kolesom in enkrat sem med snemanjem te vožnje še skoraj padel. V tem duhu se je vleklo okoli 5 km naprej, dokler ni končno prišel asfalt. V mestecu Sulechów sem najprej na bencinski opral »felgne« in zavore, potem pa v centru kupil nekaj za pod zob. Zanimivo, na bencinskih nimajo enote v litrih, ampak v kubičnih decimetrih! Ko sem nadaljeval pot nprej, se je iz zahoda začela približevati nevihta in ker se na ravnini vidi daleč, sem imel po občutku še nekaj časa suhega vremena in zavil proti vasi Toporow, kjer je kamp. Skupaj z nevihto sva se srečala v vasi Skape, kjer sem vedril pred trgovino, ki je imela nadstrešek. To je bilo pravo tekmovanje, kdo bo tja prišel prej; jaz ali nevihta. Na koncu je bil rezultat neodločen in malo sem bil moker. Kmalu je šla nevihta mimo in za kakih 15 km je bilo vreme lepo, nato pa je prišel drug val, k sreči je šla glavnina mimo mene in nisem “kasiral” nič konkretnega. Vedril pa sem pod ogromnim hrastom. Pridem v Toporow, a tam kampa ni bilo. Oddahnil sem si, ker je bil pri naslednji vasi in ne tam, kjer naj bi bil glede na podatke iz interneta. To je bil kamp, ki je lociran na stari kmetiji in je očitno nizozemska rezidenca, saj je še lastnica je govorila nemško, z nizozemskim naglasom. 8 EUR pa je za tukaj visoka cena. Lastnico sem prosil, če lahko šotor postavim pod tam postavljeno »tendo«. Tako bi imel v primeru dežja vsaj nekaj zavetja več. Sanitarije so bile urejene v prostorih, kjer je bil prej očitno hlev in bar tudi. Ampak ne glede na vse to, so to tako lepo urejeni in snažni prostori, katere ne vidiš niti v visoko rangiranih kampih. V baru je celo knjižnica. Kamor koli pa se ozrem, visi nekje nizozemska zastava… Kot da sem že na severu. Nas sta pa vse skupaj stražila dva psa, velika kot teleta!

Poleg kampa sta bili dve restavraciji, saj je bilo tam počivališče, market in še. Tam sem se najprej najedel ravno v tisti restavraciji, ki ni imela interneta. Metem pa se je vlilo, kot da je sodni dan. Padalo je tako, da se niti preko, čez cesto ni videlo, kjer je bil motel. V kampu pa sem pustil vse sveže oprane obleke viseti. Tudi kolo ni bilo pod streho, saj sem ga pustil parkiranega na robu »tende«. V redu, hujše ne more biti. Nazaj v kamp sem šel pospravit stvari. Nekaj jih je bilo na tleh, ostalo pa je še viselo, a premočeno. Tudi zadnje torbe na kolesu so bile mokre. In vse kar je bilo v njih. Ko sem to uredil, nazaj v tisto restavracijo, ki je imela internet. Tam pa prenosnik, kljub vzpostavljeni povezavi, enostavno ni hotel več na internet in tako sem ostal še brez interneta, pa še najmočnejšo povezavo so imeli do sedaj. Zakaj je do tega prišlo upam, da kmalu izvem in da bo pri naslednji možnosti spet deloval. Vmes pa,… spet naliv; ta dan sem jih že nehal šteti. Šel sem v market in tam taka gužva, da nisem prišel na vrsto kar nekaj časa. Polno je bilo Nemcev in takrat sem videl, da sem res blizu nemške meje. Pa to so kupovali, kot da jim je zadnjič. Kupil sem »pivce za živce« in v kampu ugotovil, da je to neko močno pivo, z 9% alk. in še okus je bil zanič. »Bo danes še kaj?«

natleh

Že po prvih 25 km katastrofalna cesta, kjer mi je kar naprej neslo kolo po svoje.

most

Prečkanje mostu pred mestecem Sulechow.

dm3

Namesto litrov so tukaj kubični decimetri.

sulechow

Sulechow.

mocvirje

Močvirje, nekje na poti do kampa.

neurje

Ko že v naprej veš, da boš kmalu moker.

sotor

V kampu, pod »tendo«, ki pa ni zadržala močnega naliva…

One Response za “10. dan – Poljska (20.07.2009)”

  1. […] 10. dan (20.07.2009), Nowa Sól  – Poźrzadło, 82,33 km […]

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: