Matej Brezovsek Blog

Kolesarjenje

3. DAN: NOVA GRADIŠKA – VUKOVAR: 164 km

Posted by Matej Brezovšek na 9 junija, 2009

164 km, Vmax = 42,6 km/h, Vpovp = 20,36 km/h, t eff = 8:02:58

Zjutraj: »Hura!«. Spala sva, kot se spodobi in tudi naspala ter spočila sva se. 135,00 HRK za nočitev z zajtrkom je res ugodna cena. Jajca s šunko in čaj sta nama zelo teknila. Tudi postrežba je bila (zelo) profesionalna. »Danes pa do Vukovarja.«, čeprav dolžina etape ni bila kratka. Že cel prejšnji dan sva se bala dežja. Vsi so govorili, da bo dež, a že dva dnieva sta minila brez kaplje… kaj brez kaplje, brez enega oblačka! Do Slavoskega Broda sva bila še spočita in sveža, zato sva tja prispela hitro. Tam sva počivala pri neki trgovini na severnem delu mesta. V mesto nisva rinila, saj naju je čakala še dolga pot.

Vukovar sva imela namen osvojiti bolj, kot pa Srbi med vojno, saj sva se bala dežja in bi ob primeru deževnega naslednjega dne lahko tam počivala. Kmalu za Slav. Brodom so bile spet lepe ravnice, a sva se seznanila z novim nasprotnikom: veter v prsa. Kosilo sva imela v kraju Ivankovo, ob zelo zanimivi cerkvi, ki je imela poleg še prostor za mašo kar na prostem. Po kosilu pa naprej. Ne vem zakaj, ampak že cel čas je pihalo naravnost na zahod in midva sva se borila proti vzhodu. Normalno sva kolesarila s hitrostmi od 24 pa vse do 28 km/h, ko pa ti piha veter, včasih ne gre več kot 13. Na trenutke se nisva premikala dobesedno nikamor! Tisti dan je bilo najhujše malo pred Vinkovci, kjer sva začela tudi že na glas preklinjati ta veter! Ko sva se na križišču za Vinkovci – Zahod ustavila, da preveriva karto, je do naju zapeljal policist in nama dal napotke. Karta je bila »500-tisočka« in zato nič kaj natančna. Niti si nisva točno zapomnila vse, kar nam je povedal, zato sva v mestu zašla. Saj ni drugega, table imajo čudno postavljene in sva nekaj kilometrov naredila celo nazaj, proti zahodu. Bil pa je zelo dober občutek imeti nekaj časa veter v hrbet. Ko sva končno našla pravo pot, nama je bil Vukovar skoraj na dlani. Le še zadnjih 15 kilometrov sva imela. A kaj ko je bilo za nama že skoraj 150 kilometrov poti!
V Vukovar sva prispela šele ob pol sedmih. Preden sva ugotovila, da je hotel Dunav res predrag (okoli 250,00 HRK brez zajtrka na osebo), sva poiskala penzion Bonaca, ki je bil nekaj sto metrov iz mesta, proti Borovem. Tam sva trkala in zvonila, a nikogar. »Kaj pa sedaj?«, sva rekla. A ravno takrat je lastnica odklenila in tako je bilo prenočišče zagotovljeno. Celo bolje opremljeno je bilo, kot pa zastareli hotel Dunav. Potem, ko sva se stuširala, sva z raztovorjenimi kolesi odrinila nazaj v mesto, na veliko porcijo čevapčičev, na avtobusni postaji. Skupaj s tem izletom v mesto sva ta dan naredila skoraj 170 kilometrov pot in to lep čas z vetrom v prsa!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: