Matej Brezovsek Blog

Kolesarjenje

2. DAN: PRELOŠĆICA – NOVA GRADIŠKA: 111,39 km

Posted by Matej Brezovšek na 9 junija, 2009

111,39 km, Vmax = 42,0 km/h, Vpovp = 20,17 km/h, t eff = 5:31:19

Zbudil sem se na povsem izpraznjeni blazini, saj je le-ta spustila »dušo« že ob kakih dveh zjutraj, a je bila trava pod šotorom tako gosta, da je dajala vsaj nekaj mehkobe. Konec koncev pa utrujen človek brez težav spi kjerkoli. Ponoči je župnikov pes nekaj tulil v prazno in zvonenje na cerkvi je šlo obema na živce. A to sva vzela v zakup, saj sva zastonj kampirala poleg nje. Šotor je bil premočen od rose in že vsak najmanjši dotik je na spalne vreče poslal par kapljic. Je pa sonce že sijalo in vsaj malo sva posušila stvari. Po zajtrku sva si hotela umiti zobe, pa pokopališče ni imelo vode, vežica pa je bila zaklenjena. Pot se je nadaljevala v zelo mirnem ambientu. Cesta, ki je potekala na južnem obronku parka, se je vila ob reki Savi, ki je leno vijugala. Nebo je bilo brez oblaka in tudi prometa je bilo le za vzorec. Resnično nasprotje gostega prometa na glavni cesti za Sisak.
Tudi asfalt je bil na tem delu več ali manj gladek, tako da sva napredovala hitro. Pa še mišice so zjutraj spočite. Vozila sva skozi vasi Gušče, Kratečko, Suvoj, … Malce naprej naju je prehitel traktor in prijela sva se za prikolico. Vlekel naju je kakih pet kilometrov in to s hitrostjo čez 30 km/h. Tako sva prihranila nekaj energije. Pri vasi Lonja, kjer se reka Lonja zliva v reko Savo, so zapornice. Tam sem hotel malo fotografirati, a naju je čuvaj skupaj z ribičem, ki je tam lovil, opozoril, da se ne sme! Tisti ribič pa je imel ta dan očitno srečo, saj je ujel kar dve ribi v času, ko sva bila tam – in to le 20 minut. V vasi Kraplje so bile lesene hišice, stare več kot 200 let in postavljene samo ob cesti, kar je značilno potem za vse vasi v Slavoniji. Če je bilo v vasi hiš veliko, je bila zato cela vas dolga lahko kar nekaj kilometrov.

V Jesenovcu sva se ustavila pri zapuščenem tanku (verjetno je to sedaj spomenik vojni), kjer sva se tudi fotografirala in tam je Miha predrl gumo. Zamenjal jo je hitro, a je že po desetih metrih imel novo okvaro. Odvil se mu je vijak na zadnjem menjalniku. Ravno »imbus« ključ tiste velikosti nama je manjkal, zato sem pri sosedih dobil izvijač, ki pa ni bil kaj v korist. Šele malo naprej sva se ustavila pri drugi hiši, kjer pa so imeli ravno pravega. S tem pa je menjalnik tudi prenehal klopotati. V centru Jesenovca sva poiskala edino gostišče, a je bilo zaprto, zato sva krenila na kosilo vse do Novske. Vmes pa sva morala počakati, da je mimo odpeljal politični konvoj s predsednikom Mesićem. V Jesenovcu je bila očitno neka proslava, saj je bilo tam med drugo sv. vojno koncentracijsko taborišče. V Novski je bil čas za kosilo in poleg naju sta sedela dva novinarja – fotografa in eden je tudi pred časom potoval v Skandinavijo. Novinar kot novinar, je dejal, da so hrvaški vozniki zelo nekulturni do kolesarjev, a verjetno še ni vozil po Srbiji, kar sva sama spoznala zadnji dan potovanja. Takoj za krajem Novska pa so prišli prvi klanci. Niso bili pretirani, a so se ponavljali eden za drugim. Malo vzpona in nato spet malo spusta. Do sedaj sva imela samo ravninske ceste. Dnevno etapo sva zaključila v Novi Gradiški, kjer so naju domačini napotili v penzion Slavonski Biser. Tam sva prvič legla na posteljo. Po večerji pa sva naredila še nekaj korakov po centru mesta.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: