Ponoči je padal dež in nama zmočil vse, kar sva pustila zunaj. Sledila je še pot v Helsinke. Pred Heinolo se je začela avtocesta, ki pa ima tukaj omejitev le120 km/h. Midva sva vozila počasneje, ker sva imela še dovolj časa. Bila sva že v Helsinkih, ko so se na vpadnici kar na enkrat odprla vrata prtljažnika na avtu! Dobro, da sem ravno takrat pogledal nazaj in videl, kako se odpirajo. Na srečo sva imela poln prtljažnik, tako da ni padlo nič ven. Zakaj je do tega prišlo, nama ni jasno. Celo avtocesto je bilo v redu in še dobro, da se to ni zgodilo na njej… Ko sva se prebijala po centru skozi ulice, mimo tramvajev, na trajekt, ni bilo nikjer oznake za trajekt. Razumljiv je bil le simbol ladje, ne pa kam. S pomočjo navigacije sva le našla terminal. Potem ko smo se vkrcali, nama ni bilo jasno, zakaj se ob enih že premikamo, če pa je odhod ob dveh! Seveda… Finska je eno uro pred nami in tako vse baltske države naprej na jug, do Poljske! To je bila že druga sreča ta dan. Trajekt pa… ogromen, lep, a natrpan! Vožnja je trajala dve uri, potem še malo čakanja na izkrcanje in nato naprej pot, na jug. Ker ima Estonija tudi evro, sva se odločila danes tukaj prespati. A južneje od mesta Ponoči je padal dež in nama zmočil vse, kar sva pustila zunaj. Sledila je še pot v Helsinke. Pred Heinolo se je začela avtocesta, ki pa ima tukaj omejitev le 120 km/h. Midva sva vozila počasneje, ker sva imela še dovolj časa. Bila sva že v Helsinkih, ko so se na vpadnici kar na enkrat odprla vrata prtljažnika na avtu! Dobro, da sem ravno takrat pogledal nazaj in videl, kako se odpirajo. Na srečo sva imela poln prtljažnik, tako da ni padlo nič ven. Zakaj je do tega prišlo, nama ni jasno. Celo avtocesto je bilo v redu in še dobro, da se to ni zgodilo na njej… Ko sva se prebijala po centru skozi ulice, mimo tramvajev, na trajekt, ni bilo nikjer oznake za trajekt. Razumljiv je bil le simbol ladje, ne pa kam. S pomočjo navigacije sva le našla terminal. Potem ko smo se vkrcali, nama ni bilo jasno, zakaj se ob enih že premikamo, če pa je odhod ob dveh! Seveda… Finska je eno uro pred nami in tako vse baltske države naprej na jug, do Poljske! To je bila že druga sreča ta dan. Trajekt pa… ogromen, lep, a natrpan! Vožnja je trajala dve uri, potem še malo čakanja na izkrcanje in nato naprej pot, na jug. Ker ima Estonija tudi evro, sva se odločila danes tukaj prespati. A južneje od mesta Pärnu ni bilo popolnoma nič pametnega. Še tisto, kar je našla navigacija, tam sploh ni bilo! Tako sva zavila malo nazaj in sredi ničesar je bil lep, velik športni center, kjer sva se nastanila za 23 EUR oba.

Lesen most.
Helsinki.

… še en lep most.

Najin 175 meterski trajekt Superstar (desni).

Tallin iz trajekta.

Lepo nebo takoj po nevihti.